V Sloveniji je les pomemben energent, v zadnjih letih pa se njegov pomen še povečuje – v energetske namene namreč porabimo letno skoraj 2 milijona ton lesa. Za pridobivanje energije iz lesa izkoriščamo v Sloveniji predvsem lesne ostanke iz gozdov in lesne ostanke iz lesnopredelovalne industrije. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo lesni sekanci ter v zadnjih letih lesni peleti. Zaradi gozdnatosti predstavlja biomasa v Sloveniji ne le zelo pomemben vir surovine, ampak tudi pomemben obnovljiv vir energije.
Lesna zaloga slovenskih gozdov po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije znaša 337.816.717 kubičnih metrov oziroma 285 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 46 %, listavcev pa 54 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.419.974 kubičnih metrov lesa ali 7,10 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih se je v slovenskih gozdovih posekalo od 3,4 do 3,9 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % iglavcev in 45 % listavcev.
Vir podatkov: Zavod za gozdove Slovenije
Pri uporabi lesne biomase je potrebno upoštevati dejstvo, da je za naravno ravnotežje potrebno ohranjati konstantno vrednost gozda in je na leto mogoče (teoretično) izrabiti samo tisti del gozda, ki ponovno zraste (t.i. letni prirastek slovenskih gozdov). Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo se sme za namene obnavljanje gozda posekati le 57 % celotnega letnega prirastka.
V Sloveniji je potrebno začeti razmišljati o večgeneracijski izrabi lesne biomase v manjših krajih in na lokalni ravni, kjer je lesna biomasa na razpolago v zadostnih količinah in je v neposredni bližini naselij.