Elektromobilnost

Elektromobilnost

Veliko dejstev napoveduje električno prihodnost transporta in postopno opuščanje preživete tehnologije, odvisne od nafte. V prid elektromobilnosti govorijo tako ekološki in ekonomski, kot tudi tehnični in strateški razlogi. E-mobilnost trajnostno rešuje težave, ki se z naraščajočim prometom vedno bolj poglabljajo. Pozitivni učinki na okolje, energetiko in predvsem zmanjševanje stroškov transporta z vidika uporabnika so ključni argumenti, ki pospešujejo vpeljavo električnih avtomobilov.

Zgodovina električnih avtomobilov sega v leto 1835, ko je prvi električni avtomobil oblikoval Sibrandus Stratingh. V tem času sta Velika Britanija in Francija bili državi, ki sta največ vlagali v razvoj takšnega koncepta. To se je vsekakor obrestovalo, saj je 60 let kasneje dirkač Camille Jenatzy z električnim avtomobilom postavil pomemben rekord: prebil je mejo 100 km/h. S tem je začela naraščati priljubljenost avtomobilov na električni pogon in v poznem 19. stoletju takšni avtomobili na cesti niso bili redkost. V primerjavi z avtomobili z bencinskim izgorevanjem so takrat imeli kar nekaj prednosti: za zagon ni bilo potrebno navijati posebne ročice, električni avtomobil pa je bil tudi tih in v primerjavi z »bencinarjem« ni onesnaževal okolja. Nekaj časa je električni avtomobil veljal za statusni simbol, vendar ga je velika proizvodnja bencinskih avtomobilov pahnila v pozabo.

Leta 2008 je na trg vstopil nov, ameriški avtomobilski proizvajalec, Tesla Motors, in zopet se je povečalo zanimanje za vozila z električnim pogonom. Za tem so k proizvajanju električnih avtomobilov pristopili tudi nekateri večji in znani avtomobilski proizvajalci.

Glavni razlogi za razvoj električnih vozil so predvsem visoka in nestabilna cena nafte, okoljski problemi, želja po večji energetski neodvisnosti držav brez zalog fosilnih goriv ter pospešen razvoj tehnologije, zlasti baterij. Vse to usmerja družbo k alternativnim vrstam transporta. Zaradi strogih predpisov, ki usmerjajo proizvajalce avtomobilov k proizvodnji bolj učinkovitih vozil, se avtomobilski proizvajalci odločajo za izpopolnitve klasičnih motorjev ali pa se odločajo za povečanje elektrifikacije.

Proizvodnja električnih vozil v tem trenutku ni zelo velika, prav tako ne število podjetij, ki jih proizvajajo, vendar njihovo število konstantno narašča. Med glavne ovire za hiter prodor štejemo visoko ceno električnih vozil (ta naj bi padla, ko bo naraslo število proizvedenih vozil) in majhen doseg razdalje (med 50 in 150 km) z enim polnjenjem baterije. Na drugi strani obstajajo nekatere poslovne priložnosti, ki se pri tem ponujajo: razvoj baterij (izboljšanje zmogljivosti), izdelava in integracija avtomobilov, vzpostavitev ustrezne infrastrukture kot nujen pogoj za električni transport (mreža polnilnih postaj) ter izvajanje storitev na področju upravljanja s shranjevanjem energije.
Danes je v Sloveniji naprodaj že kar nekaj modelov električnih in hibridnih vozil, od koles in skuterjev do različnih modelov osebnih avtomobilov, jaht in letal, zagotovljena pa je tudi že dobro razvejana mreža polnilnih postaj. V bližnji prihodnosti si lahko obetamo vstop še večjega števila avtomobilskih proizvajalcev in njihovih električnih modelov na slovenski trg.

Elektromobilnost torej ne predstavlja le izziva za bodoča pametna omrežja, ampak ob pravilnem pristopu pri njenem uvajanju nudi številne napredne možnosti za upravljanje elektroenergetskega sistema. V Sloveniji Društvo za električna vozila Slovenije upravlja največji slovenski portal z zemljevidom javnih polnilnih postaj (Polni.si). Na evropski ravni je na področju elektromobilnosti in električnih vozil najpomembnejša krovna organizacija AVERE, ki združuje nacionalna društva za elektromobilnost iz večine držav Evropske unije.

 

 

 

Vir: Statistični urad Republike Slovenije

Primerjava stroškov vožnje med klasičnim in električnim vozilom

Z leti narašča razlika v strošku prevoza med obema vrstama avtomobilov (zadnjih 5 let je cena bencina v primerjavi s ceno elektrike rasla nesorazmerno hitreje – večja stopnja rasti cen bencina).

Če predpostavljamo 20 kWh porabe energije na 100 km in gre za avtomobila primerljivega razreda, je danes vožnja z električnim avtomobilom približno trikrat cenejša v primerjavi z avtomobilom na bencin: z enim polnjenjem akumulatorja porabimo približno 20 kWh elektrike, kar zadošča za sto kilometrov vožnje. Za sto kilometrov vožnje z električnim avtom tako znaša strošek okoli 3 evre, za približno 6–7 litrov bencina, kolikor jih povprečen avto na bencin porabi za sto kilometrov, pa približno 9 evrov. Količina povzročenih emisij CO2 v ozračje je pri električnem avtomobilu približno enkrat manjša kot pri avtomobilu na bencin.

2010:
Električni: strošek za 100 km je 2,3 evra
Bencin: strošek za 100 km je 6,4 evra
= 2,8 x cenejša vožnja

2012:
Električni: cca. 2,6 evra
Bencin: cca. 7,5 evrov
=2,9 x cenejša vožnja

Danes:
Električni: cca. 3,0 evre
Bencin: cca. 8,9 evrov
= 3,0 x cenejša vožnja

Ohranite okolje čisto

  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • URE

    Učinkovita raba energije
Prijavite se na e-novice