Arhiv novic

Arhiv novic

Nov dogovor o trajnostnem financiranju EU bo določal, katere naložbe so zelene

Kot je znano, so Velika Britanija, Francija in vzhodne države članice EU (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija) nedavno zavrnile prvotni dogovor, saj jih je skrbelo, da bo to onemogočilo zeleno označbo naložb v jedrske in plinske projekte v sklopu prehoda na neto ničelne emisije.

»Nova uredba o taksonomiji bo investitorjem omogočila identifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, ki opazno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov, ki vključujejo obstoječe ocene življenjskega cikla (proizvodnje, rabe, dejavnosti ob koncu življenjske dobe in recikliranja), okoljskih vplivov in dolgotrajnih tveganj,« je zapisano v izjavi za javnost.

»Opredelitev nove taksonomije trajnostnih naložb verjetno predstavlja najpomembnejši dogodek na področju financ. To bo povsem spremenilo pravila igre na področju boja proti podnebnim spremembam,« je dejala glavna pogajalka odbora za okolje Sirpa Pietikainen. »Zadovoljna sem, da smo s Svetom dosegli uravnotežen dogovor, a je to šele začetek. 'Ozelenitev' finančnega sektorja je le prvi korak v smeri zagotavljanja, da bodo naložbe pravilno usmerjene, ki torej prispeva k prehodu na ogljično nevtralno gospodarstvo,« je dodala.

»Vsi finančni produkti, za katere se trdi, da so trajnostni, bodo morali izpolnjevati stroga in ambiciozna merila EU. Dokument omenja tudi jasen mandat Evropske komisije za začetek opredeljevanja okolju škodljivih dejavnosti v eni od kasnejših faz. Postopna odprava teh dejavnosti in naložb je vsekakor pomembna za dosego podnebne nevtralnosti kot podporne dejavnosti na področju razogljičenja«, je ob tem dejal poročevalec odbora za ekonomske zadeve Bas Eickhout.

Dogovor določa, da mora gospodarska dejavnost prispevati k vsaj enemu od omenjenih ciljev, nobenemu izmed njih pa ne sme povzročati opazne škode. Ob tem naj bi se njihovo okoljsko trajnost merilo s pomočjo enotnega klasifikacijskega sistema, saj nacionalne oznake, ki temeljijo na različnih merilih, investitorjem otežujejo primerjavo zelenih naložb, kar jih odvrača od čezmejnih investicij. »Dogovor iz zelenih dejavnosti ne izključuje nobene določene tehnologije ali sektorja, in tudi nobenega ne daje na črno listo, z izjemo trdih fosilnih goriv, kot sta premog in lignit. Plinska in jedrska proizvodnja tako nista izrecno izključeni iz uredbe. Te dejavnosti lahko potencialno označimo kot omogočujoče ali prehodne dejavnosti, ki so povsem v skladu z načelom neškodovanja,« je zapisano v sporočilu za javnost. Nova zakonodaja bo investitorje ščitila tudi pred tveganji lažnega zelenega oglaševanja, saj določa obvezno predložitev podrobnega opisa, kako investicije prispevajo k izpolnjevanju okoljskih ciljev.

Merila v okviru taksonomije naj bi ob tem zagotovila, da bodo imele prehodne dejavnosti, ki so potrebne za vzpostavitev podnebno nevtralnega gospodarstva, a so sicer neskladne z načelom podnebne nevtralnosti, stopnje emisij toplogrednih plinov, ki bodo enakovredne najbolj učinkovitim napravam v tem sektorju oz. industriji. »Prehodne dejavnosti ne smejo ovirati razvoja nizkoogljičnih dejavnosti niti ne smejo prispevati k učinku vezanosti na ogljično intenzivne industrije,« navaja dogovor glede na sporočilo za javnost. Podobno pravilo naj bi se nanašalo tudi na dejavnosti, ki omogočajo neposredno izboljšanje okoljske učinkovitosti določenega sektorja (kot je proizvodnja vetrnih turbin za proizvodnjo električne energije).
 
»Veseli me, da je bila Slovenija med državami članicami EU, na čelu s Francijo in Poljsko, ki so v Svetu EU zablokirale kravjo kupčijo v obliki kompromisa med finskim predsedstvom Svetu EU in pogajalci Evropskega parlamenta, ki so financiranje v jedrsko energijo sicer želeli popolnoma izločiti iz besedila uredbe. To bi namreč imelo dolgoročno izjemno negativne posledice na evropsko energetiko, gospodarstvo in potrošnike, pod velik vprašaj pa bi postavilo tudi možnost dosege zastavljenega cilja ogljične nevtralnosti EU do leta 2050. Dejstvo je namreč, da je pri doseganju tega cilja jedrska energija nenadomestljiv vir in zanašanje izključno na t. i. zelene energije ni mogoče, kvečjemu bi bilo to slabo tako za konkurenčnost gospodarstva kot tudi za boj proti podnebnim spremembah. Namreč dokazano je, da gospodarstva in potrošniki držav, ki izključujejo jedrsko energijo iz svoje mešanice energentov in gradijo svojo energetsko neodvisnost na »zelenih« virih energije in na uporabi premoga, kot je npr. Nemčija, plačujejo najdražjo ceno elektrike in ne zmanjšujejo izpustov CO2,« je pojasnil evropski poslanec Franc Bogovič in dodal, da je aktivnejše vlaganje v razvoj jedrske energije v EU pozitivno tudi z vidika konkurenčnosti.

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
325

Informirajte se

B

    Biomasa Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze. Več...

O

    OVE Obnovljivi viri energije Več...
    Ogljični odtis Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti. Več...

S

    SPTE Soproizvodnja toplote in energije Več...

U

    URE Učinkovita raba energije Več...
Prijavite se na e-novice