Arhiv novic

Arhiv novic

Proizvodnja v evropskih elektrarnah na premog leta 2018 za 6 % manjša, plinske elektrarne jih lahko letos prehitijo

Delež električne energije iz obnovljivih virov je v Evropski uniji leta 2018 ponovno beležil rast in končal pri 32,3 odstotka, kar pomeni povečanje za več kot 2 odstotni točki glede na raven leta 2017. Nove vetrne in sončne elektrarne ter elektrarne na biomaso so izpodrivale črni premog – predvsem v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji –, proizvodnja v hidroelektrarnah pa je z vrnitvijo na običajno raven zmanjšala proizvodnjo elektrike v plinskih elektrarnah. Skupna proizvodnja v elektrarnah na premog se je zato v Uniji lani zmanjšala za 6 odstotkov (–81 TWh), kar je največ v zadnjih štirih letih, in je bila 30 odstotkov pod ravnjo iz leta 2012, je pokazal Pregled elektroenergetskega sistema Evropske unije za leto 2018, ki sta ga pripravila britanski in nemški think tank Sandbag in Agora Energiewende.

Proizvodnja s pomočjo črnega premoga je v lanskem letu upadla za 9 odstotkov (–34 TWh) in je zdaj 40 odstotkov pod ravnjo iz leta 2012. Po navedbah avtorjev analize se bo zmanjševanje nadaljevalo, saj je tri četrtine evropske proizvodnje električne energije s pomočjo črnega premoga v državah, ki načrtujejo opustitev premoga – nedavno sta take namere najavili Španija in Nemčija. Večina preostale četrtine proizvodnje je na Poljskem.

Neto uvoz električne energije v EU se je lani povečal za 16 TWh. Zahodni Balkan je namreč zaradi izboljšanja hidroloških razmer v regiji izvozil več električne energije v države Unije.

Proizvodnja elektrike s pomočjo lignita se je zmanjšala za samo 3 odstotke (–8 TWh). »Skoraj polovico evropske proizvodnje s pomočjo lignita so ustvarile termoelektrarne v Nemčiji, ki pa je za končni rok zaprtja teh elektrarn določila leto 2038. Druga polovica zmogljivosti je v šestih državah, kjer razprave o opustitvi lignita še niso obrodile sadov: na Poljskem, Češkem, v Bolgariji, Grčiji, Romuniji in Sloveniji. Eden od poglavnih razlogov za to je nizka rast deleža obnovljivih virov v teh državah,« so zapisali avtorji.

»Evropa dokazuje, da je nadomeščanje premoga z obnovljivimi viri najhitrejši način zmanjševanja izpustov. Letni izpusti CO2 iz premogovnih elektrarn v Evropi so v zgolj šestih letih, med letoma 2012 in 2018, upadli za 250 milijonov ton, ob čemer se izpusti iz plinskih elektrarn niso povečali. Toda zgodba o premogu ima dva obraza: zmanjšuje se večinoma raba črnega premoga, ne pa lignita, ki povzroča večje onesnaženje. Opuščanje črnega premoga po Evropi dobiva pospešek, opuščanje lignita pa se šele začenja,« je dejal soavtor študije Dave Jones, analitik think tanka Sandbag.

Proizvodnja v hidroelektrarnah se je lani povečala za 13 odstotkov (+39 TWh) in se tako v primerjavi z letom 2017, ko se je znašla na najnižji točki od začetka novega tisočletja, vrnila na običajno raven. Podrobnejša slika pa pokaže nadpovprečno proizvodnjo v južni Evropi in podpovprečno v severni Evropi.

Proizvodnja s pomočjo plina je upadla za 5 odstotkov (–35 TWh), saj je plin nadomestila povečana proizvodnja v hidroelektrarnah v Španiji, Italiji in Franciji. Drugo leto zapored se je skrčila proizvodnja elektrike v plinskih elektrarnah v Veliki Britaniji, kjer plin izpodrivajo vetrne elektrarne na morju.

Proizvodnja v jedrskih elektrarnah je z 0,3-odstotnim padcem ostala na približno enaki ravni (–2 TWh zaradi izpadov v Franciji in Belgiji).

Proizvodnja v sončnih elektrarnah se je leta 2018 povečala za 7 odstotkov (+8 TWh), kar pa je precej manj od povprečnih 13 TWh na leto, kolikor je rast dosegala v letih 2010–2017. Lani je tako sončna energija predstavljala zgolj 4 odstotke evropske elektroenergetske mešanice, je pa imela nekoliko večji delež v nekaterih posameznih državah: Italiji (slabih 9 odstotkov), Grčiji (slabih 8 odstotkov) in Nemčiji (približno 7 odstotkov). Toda obseg novih naprav v Uniji se je povečal za več kot 60 odstotkov, na skoraj 10 GW, in bi se lahko do leta 2022 potrojil na 30 GW, saj so se cene modulov lani znižale za 29 odstotkov.

Proizvodnja v sončnih elektrarnah je v severni Evropi po zaslugi zelo vročega in suhega poletja lani dosegla rekordno raven. To je pomagalo premostiti vrzeli v proizvodnji, s katero so imeli nekaj težav v vseh drugih sektorjih: hidroelektrarnah, elektrarnah na črni premog, vetrnih in jedrskih elektrarnah. V šestih evropskih državah (na Irskem, Finskem, Poljskem, Švedskem, Hrvaškem in Madžarskem) je delež sončne energije ostal pod 1 odstotkom.

Kot so zapisali v think tankih Sandbag in Agora Energiewende, predstavlja Unija kljub povečanju fotovoltaične proizvodnje za 10 GW manj kot 10 odstotkov svetovnega trga sončne energije, ki je lani obsegal za 109 GW zmogljivosti.

»Unija doslej ni izkoristila priložnosti, da bi žela koristi zelo ugodnih cen fotovoltaičnih modulov, zaradi katerih je sončna energija iz novih naprav pogosto cenejša od električne energije iz konvencionalnih elektrarn. Po drugi strani pa so si tri države – Španija, Francija in Italija – zadale za cilj povečati proizvodnjo v sončnih elektrarnah na najmanj 45 GW. To jasno kaže potencial te tehnologije in bo dober zgled za druge,« meni Matthias Buck, vodja za evropsko energetsko politiko pri Agora Energiewende.

Proizvodnja v vetrnih elektrarnah se je povečala za 6 odstotkov (+22 TWh). Po navedbah avtorjev analize so za 90 odstotkov rasti zaslužne zgolj tri države: Nemčija, Velika Britanija in Francija. Proizvodnja v elektrarnah na biomaso je dosegla zgolj 2-odstotno rast (+5 TWh).

»Proizvodnja v vetrnih, sončnih in elektrarnah na biomaso se je skupaj povečala za 35 TWh. To je manj od povprečnih 53 TWh na leto, kolikor smo beležili v tem desetletju, poglavitni razlog za to pa so bila nihanja v hitrosti vetra,« so zapisali avtorji.

Poraba električne energije se je lani rahlo povečala – za 0,2 odstotka (+7 TWh) – in tako beležila rast četrto leto zapored. Izpusti CO2 so se v evropski elektroenergetiki zmanjšali za 5 odstotkov, na 985 milijonov ton, in sicer predvsem zaradi upada proizvodnje s pomočjo črnega premoga in plina.

Zgolj stroški goriva in ogljika za premogovne in plinske elektrarne so leta 2018 prvič znašali toliko kot celotni stroški vetrne in sončne energije. Stroški proizvodnje električne energije v premogovnih in plinskih elektrarnah so narasli: cena premoga za 15 odstotkov, cena plina za 30 odstotkov, cena CO2 pa za 170 odstotkov. »Cena električne energije je posledično v Evropi narasla na 45 do 60 evrov za MWh. Taka raven je bila dosežena na nedavnih dražbah vetrne in sončne energije v Nemčiji,« navajata think tanka Sandbag in Agora Energiewende v analizi.

 

Avtorji analize pričakujejo, da bo skupna proizvodnja električne energije s pomočjo premoga v letošnjem letu najverjetneje prvič v evropski zgodovini padla pod raven proizvodnje v plinskih elektrarnah, saj bodo premog še naprej izpodrivali obnovljivi viri. »Proizvodnja s pomočjo črnega premoga bo poleg tega zelo verjetno padla pod raven proizvodnje s pomočjo okolju bolj škodljivega lignita, s čimer bo vprašanje opuščanja lignita prišlo še bolj v ospredje. Proizvodnjo s pomočjo črnega premoga bi utegnilo zaradi zviševanja cen ogljika še dodatno skrčiti zamenjevanje premoga s plinom: po napovedi Plattsa naj bi bilo ob sedanjih cenah plina takega prehajanja za manj kot 1 GW, če cene plina v skladu z napovedmi upadejo, pa bi ga lahko bilo za 10 GW,« so zapisali avtorji analize.

Proizvodnja v jedrskih elektrarnah naj bi letos ostala na enaki ravni, pričakuje pa se nove rekordne ravni proizvodnje vetrne in sončne energije.

Analiza think tankov je še pokazala, da se mora rast deleža energije iz obnovljivih virov močno okrepiti. »Če želi Evropska unija doseči cilj, po katerem bi z obnovljivimi viri leta 2030 proizvedli 32 odstotkov potrebne energije, bi morali delež obnovljivih virov v elektroenergetiki do tega leta povečati na 57 odstotkov. Obenem se povečuje tudi poraba električne energije.«

 

 

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
1024
  • Biomasa

    Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo s pomočjo fotosinteze.
  • OVE

    Obnovljivi viri energije
  • Ogljični odtis

    Ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo. Ogljični odtis je mogoče izračunati in ovrednotiti.
  • SPTE

    Soproizvodnja toplote in energije
  • URE

    Učinkovita raba energije
Prijavite se na e-novice